Danes so se osmošolci peš odpravili za Bežigrad in obiskali srednjo šolo, ki izobražuje dijake zelo iskanih poklicev (gradbeni tehnik, zidar, geodet, polagalec keramičnih oblog, tesar, upravljalec težke gradbene mehanizacije, kamnosek in okoljevarstven tehnik). Učenci so ob praktičnih delavnicah spoznavali postopke, orodja in stroje in se preizkusili v upravljanju bagra. Ker so tovrstni poklici v času, ki ga živimo, zelo iskani, se na srednji šoli (SGGOŠ) zelo trudijo, da bodo bodoči gradbinci dobro opremljeni z znanjem in spretnostmi. Njihov moto je “Gradimo ljudi!” Navdušili pa so tudi nekaj naših učencev.
Osmošolci so na današnji dan hodili po Prešernovih stopinjah, in sicer so obiskali tri slovenske kraje, ki so najbolj zaznamovali pesnikovo življenje. V centru Ljubljane so si ogledali Prešernov spomenik, katerega avtor je Ivan Zajc, in druge znamenitosti. Po ogledu so se z avtobusom odpravili proti Kranju, kjer so si v Prešernovem gaju ogledali Prešernov nagrobni spomenik, v centru mesta pa so obiskali tudi njegov kip. Zapeljali so se še do Vrbe na Prešernovo domačijo. Spoznavali so Prešernovo življenje, delo ter pomen za Slovence.
Sončen ponedeljek so sedmošolci preživeli v Krajinskem parku Ljubljansko barje, kjer so spoznavali rastlinsko in živalsko raznovrstnost ter geografske posebnosti tega območja. Ogledali so si koliščarsko naselje, kjer so spoznavali življenje koliščarjev, na koncu pa obiskali še naše drugo najglobje jezero.
Napovedujemo 1. tematski petek v maju … 🧢 Ravno na petek, 5. maja, pa se bodo vsi učenci in učitelji naše šole udeležili tradicionalnega pohoda Pot ob žici, ki bo že 65. po vrsti. Prehodili bodo krajšo traso, v soboto pa se bodo lahko podali na daljši, 35 km dolg pohod ali na tek trojk. Dogodkov med 2. svetovno vojno, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, se vsako leto spominjajo številni tekači in pohodniki. Malokdo pa ve, da je prvi pohod potekal že leta 1957, ko so bili spomini na italijansko in nato nemško okupacijo še zelo živi. Takrat se je imenoval Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane in so ga organizirali ob prvem slovenskem festivalu telesne kulture. V primerjavi z danes ni bil drugačen le po poimenovanju in številnosti obiska, takrat 60 moških in 14 žensk. Tekači, ki so tekmovali v peterkah, so se na pot odpravili z nahrbtniki in vojaškimi puškami.
