Pismo devetošolcev si lahko preberete v nadaljevanju …
Živijo!
Smo generacija, ki je v šolske klopi vstopila v šolskem letu 2007/2008, in to pismo je namenjeno vam, naslednjim generacijam. Zapuščamo vam, kar smo se naučili v vseh teh letih, da vam olajšamo vaše delo. Najpomembneje je, da trdo delate in se hkrati znate tudi zabavati. Pri pouku razmišljajte in sodelujte. Nikoli ne obupajte nad tem, da lahko svoje znanje in ocene še izboljšate. Pomagajte si med seboj, saj ste ekipa. Čeprav se vam bo včasih zdelo, da učitelji niso na vaši strani, vedite, da se zagotovo trudijo v vaše dobro. Če si le želite, vam bodo dali vse možnosti in vam nudili vso pomoč in znanje, ki ga premorejo.
Na tej šoli smo preživeli kar nekaj lepih uric, pa tudi kar nekaj strašnih. Pogrizli smo kakih 40 kilogramov nohtov, izgubili veliko živcev, potočili kakšnih pet litrov solz, izmerili pa bi lahko tudi kakšnih šest tisoč ur smeha in dobre tri kilometre nasmejanih ust. Upamo in verjamemo, da nas boste vi presegli.
Posebej bi se radi zahvalili vsem učiteljem, da so nas naučili vsega, kar smo sedaj pozabili, prenašali naše hihitanje in klepetanje ter nam vedno znova dajali možnost, da dokažemo, da le nekaj znamo. Hvaležni smo, da so razumeli, da je naša zmožnost pozornosti kratkotrajna in so nam po potrebi vse razložili še miljonkrat. Hvala, da ste v nas vložili toliko truda, nas podpirali do konca in vedno verjeli v nas. Prav tako bi se radi zahvalili hišniku, da nas je držal na vajetih, varnostniku, da nas je varoval pred lastnimi in tujimi bedarijami, kuharicama, da sta nas hranili, in čistilkam, da so stoično prenašale naše packanje. Seveda pa zahvala velja tudi ravnateljici, ki nas je vedno spodbujala in nam zagotovila vse, kar smo potrebovali, in še več.
Upamo, da nas boste na tej šoli vsi ohranili v lepem spominu, kot bomo mi vas.
Učenci 9. a in 9. b, junij 2016
